Kaj je upravljanje ranljivosti?

1. Odkrivanje in inventar sredstev. Ne morete upravljati nečesa, česar ne vidite. Začnite tako, da prepoznate in popišete vsa svoja sredstva IT v okoljih na mestu uporabe, okoljih v oblaku in hibridnih okoljih. Ustvarite celovit inventar, vključno s strežniki, končnimi točkami, omrežnimi napravami in delovnimi obremenitvami v oblaku. Robustno upravljanje tarče napada vam lahko pomaga ohraniti vidljivost in prepoznati izpostavljenosti z zagotavljanjem stalnega pregleda v vseh okoljih.

2. Ocena in razvrščanje. Nato preglejte svoje okolje, da odkrijete napačne konfiguracije, manjkajoče popravke in napake v kodi. Za prepoznavanje znanih ranljivosti uporabite sisteme, kot so pogoste ranljivosti in izpostavljenosti (CVE), za oceno njihove resnosti pa Common Vulnerability Scoring System (CVSS). Za dodatni kontekst in razvrstitev lahko uporabite tudi Nacionalno zbirko podatkov o ranljivostih (NVD). Ta korak vam pomaga razumeti obseg in resnost ranljivosti, da se lahko ustrezno odzovete.

3. Določanje prioritete. Vse ranljivosti ne pomenijo enakega tveganja. Upravljanje ranljivosti na osnovi tveganja (RBVM) vam pomaga osredotočiti se na največje grožnje za vašo organizacijo, tako da meri tako tehnično resnost kot možni poslovni vpliv. Orodja, kot sta Exploit Prediction Scoring System (EPSS) in katalog Known Exploited Vulnerabilities (KEV), vam lahko pomagajo pri določanju prednosti.

4. Popravljanje/posodabljanje in ublažitev. Ko so ranljivosti razvrščene po prioritetah, je čas za ukrepanje. To lahko vključuje namestitev popravkov programske opreme, posodabljanje konfiguracij, izolacijo sredstev ali v nekaterih primerih sprejem preostalega tveganja, ki zahteva stalno spremljanje in ublažitev. Kjer je to mogoče, lahko avtomatizacija potekov dela za popravljanje/posodabljanje pomaga pri hitrejšem odzivanju in ohranjanju skladnosti.

5. Preverjanje in poročanje. Nazadnje preverite, ali so ranljivosti odpravljene, tako da znova pregledate prizadeta sredstva. Spremljajte ključne metrike, kot sta povprečni čas za odpravo (MTTR) in splošno zmanjšanje tveganja. Ti rezultati vam nudijo vidljivost napredka, o katerem lahko poročate svoji organizaciji. Za sprotne vpoglede vključite podatke o ranljivostih v širše sisteme za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov (SIEM), da lahko ranljivosti povežete z aktivnimi grožnjami.

Za učinkovito upravljanje ranljivosti je koristno razumeti vrste slabosti, ki se običajno pojavljajo v poslovnih okoljih. Spodaj je navedenih nekaj najpogostejših:

• Ranljivosti strojne opreme. Napake v vdelani programski opremi ali zastarele komponente naprav lahko vašo organizacijo izpostavijo napadom. Strežniki, omrežne naprave in končne točke IoT lahko vsebujejo slabosti, ki jih lahko kibernetski napadalci izkoristijo, če niso popravljene.

• Ranljivosti programske opreme. Nepopravljene aplikacije in napačno konfigurirana programska oprema so pogosti vstopni vektorji za napad. Izkoriščanja ranljivosti na ničelni dan – napadi, ki ciljajo na prej neznano ranljivost, preden je na voljo popravek – so lahko posebej nevarna. Za upravljanje ranljivosti je bistveno, da imate programsko opremo posodobljeno in da prek ocene kibernetskega tveganja spremljate nove grožnje.

• Omrežne ranljivosti. Slabo konfigurirani požarni zidovi, odprta vrata in nezavarovani omrežni protokoli lahko pustijo vaše sisteme izpostavljene. Redno pregledovanje omrežja in segmentacija zmanjšata tveganje lateralnega gibanja napadalcev.

• Ranljivosti operacijskega sistema. Zastarele različice operacijskega sistema ali manjkajoče varnostne posodobitve lahko ustvarijo priložnosti za izkoriščanje. Če operacijske sisteme pravočasno popravite, je to osnovni del procesa upravljanja ranljivosti.

• Napačne konfiguracije v oblaku. Izpostavljena shranjevalna vedra, nepravilno uporabljena dovoljenja ali napačno konfigurirane delovne obremenitve v okoljih v oblaku lahko ustvarijo veliko tveganje.

• Človeško tveganje. Zaposleni v organizaciji so lahko šibek člen, če nasedejo lažnemu predstavljanju, znova uporabljajo šibka gesla ali ne upoštevajo najboljših varnostnih praks. Redno usposabljanje za ozaveščanje in robustni pravilniki o preverjanju pristnosti so ključni za zmanjšanje tega tveganja.

Za učinkovito upravljanje ranljivosti potrebujete prava orodja in tehnologije na vsaki stopnji procesa. Te rešitve vam pomagajo odkrivati, razvrščati in odpravljati pomanjkljivosti v okoljih na mestu uporabe, okoljih v oblaku in hibridnih okoljih.

• Pregledovalniki ranljivosti. Samodejni pregledovalniki preiskujejo vaše sisteme za pomanjkljivosti, napačne konfiguracije in manjkajoče popravke. Pomagajo vam najti ranljivosti, preden jih lahko kibernetski napadalci izkoristijo.
• Programska oprema za upravljanje popravkov. Orodja za upravljanje popravkov vam pomagajo učinkovito uvesti posodobitve v končnih točkah in strežnikih. Avtomatizacija namestitve popravkov lahko skrajša čas, ko ranljivosti niso odpravljene.
• Upravljanje stanja varnosti v oblaku (CSPM). Rešitve CSPM ocenjujejo vaše konfiguracije v oblaku z vidika napačnih konfiguracij ali kršitev pravilnikov. Zagotavljajo vidljivost tveganj v oblaku in podpirajo upravljanje tarče napada v več okoljih.
• Platforme za zaščito izvornih aplikacij v oblaku (CNAPP). Orodja CNAPP varujejo delovne obremenitve v oblaku in podpirajo pregledovanje brez posrednika. Dopolnjujejo CSPM z zaznavanjem ranljivosti v aplikacijah v oblaku, infrastrukturi in shranjevanju.
• Upravljanje varnostnih informacij in dogodkov (SIEM). SIEM se osredotoča predvsem na sprotno zaznavanje groženj in odziv na dogodek, zagotavljanje podatkov o ranljivostih pa vam omogoča, da znane pomanjkljivosti povežete z aktivnimi varnostnimi dogodki in tako dobite uporabne vpoglede za hitrejši odziv.

Z novimi orodji lahko ostanete korak pred tveganji. Med nekaterimi novejšimi orodji za upravljanje ranljivosti so:

• Tehnologija za prednostno razvrščanje ranljivosti (VPT), ki vam pomaga usmeriti prizadevanja za popravljanje/posodabljanje na ranljivosti, ki predstavljajo največje tveganje.
• Neprekinjeno upravljanje izpostavljenosti grožnjam (CTEM), ki omogoča stalno spremljanje dejavnosti groženj in izpostavljenosti ter krepi vaš program upravljanja ranljivosti na področju kibernetske varnosti.

Te najboljše prakse vam lahko pomagajo okrepiti strategijo in sčasoma zmanjšati izpostavljenost.

• Ohranite polno vidljivost sredstev. Poskrbite, da imate popoln in posodobljen popis vseh sredstev, vključno z viri v oblaku, končnimi točkami in upravljanimi napravami.
• Uvedite neprekinjeno pregledovanje. Pojdite dlje od občasnih pregledov in svoje okolje spremljajte neprekinjeno. To vam pomaga odkriti nove ranljivosti, ko se pojavijo, in ukrepati, preden jih kdo izkoristi.
• Določite jasno lastništvo in pogodbe o ravni storitve (SLA). Določite, kdo je odgovoren za popravljanje/posodabljanje v posameznih ekipah, in nastavite pogodbe o ravni storitve (SLA) glede na resnost tveganja. Odgovornost pomaga zagotoviti, da so ranljivosti obravnavane pravočasno.
• Povežite ekipe za varnost, IT in DevOps. Učinkovito upravljanje ranljivosti zahteva sodelovanje med ekipami. Če varnost uskladite z IT in DevOps, lahko poenostavite popravljanje/posodabljanje in zmanjšate trenja v potekih dela.
• Avtomatizirajte poteke dela,kjer je to mogoče. Za ponavljajoča se opravila, kot so pregledovanje, namestitev popravkov in poročanje, uporabite avtomatizacijo. To vašim ekipam omogoča, da se osredotočijo na tveganja z višjo prednostjo, in izboljša doslednost v celotnem procesu upravljanja ranljivosti.
• Tveganje predstavite v poslovnih izrazih. Svoje ugotovitve o ranljivostih pretvorite v možen poslovni učinek, da jih bodo zainteresirane skupine lahko razumele in na podlagi tega ukrepale. Če ranljivosti predstavite kot tveganje za delovanje, podatke ali prihodke, lahko spodbudite hitrejše in bolj premišljeno odločanje.

Za razumevanje in izboljšanje učinkovitosti programa za upravljanje ranljivosti morate meriti napredek. S sledenjem pravih metrik lahko prepoznate vrzeli, pokažete vrednost in nenehno izboljšujete svoj pristop k upravljanju ranljivosti na področju kibernetske varnosti.

Tukaj je nekaj ključnih metrik upravljanja ranljivosti, ki jih lahko spremljate:

• Povprečni čas do odprave (MTTR). MTTR meri, kako hitro odpravite ranljivosti, ko so prepoznane. Nižji MTTR pomeni hitrejše odzivne čase in učinkovitejši proces upravljanja ranljivosti.
• Postopno zmanjševanje tveganja. Spremljajte, kako se vaša splošna izpostavljenost tveganju zmanjšuje, ko so ranljivosti odpravljene. To vam pomaga razumeti, ali vaša prizadevanja dejansko izboljšujejo varnost.
• Kritje in vidljivost sredstev. Izmerite, kolikšen del vašega okolja je aktivno nadzorovan in pregledan. Vrzeli v vidljivosti lahko privedejo do izpostavljenosti kritičnih sredstev, zato je povečanje kritja ključno za zmanjšanje tveganja.
• Trendi zaostankov pri popravljanju/posodabljanju. Spremljajte število nerešenih ranljivosti skozi čas. Rastoči zaostanki lahko kažejo na omejena sredstva ali neučinkovitosti potekov dela za popravljanje/posodabljanje.
• Odstotek kritičnih ranljivosti, odpravljenih v okviru pogodbe o ravni storitve. Spremljajte, koliko ranljivosti z visokim tveganjem je obravnavanih v okviru določenih pogodb o ravni storitve. Ta metrika pomaga zagotoviti, da vaša ekipa daje prednost težavam, ki so najpomembnejše.

Če te metrike dosledno spremljate in o njih poročate, lahko izboljšate odločanje, uskladite varnostna prizadevanja s poslovnimi prioritetami in ustvarite bolj odporen program za upravljanje ranljivosti.

Če ustvarjate ali nadgrajujete program za upravljanje ranljivosti, začnite z oceno trenutnega okolja v organizaciji in s prepoznavanjem vrzeli v vidljivosti, razvrščanju in popravljanju/posodabljanju. Prehod na neprekinjen pristop, ki temelji na tveganjih, zahteva čas, vendar lahko že majhni koraki znatno zmanjšajo izpostavljenost grožnjam.

Za začetek se osredotočite na ta temeljna dejanja:

• Ustvarite inventar sredstev. Prepoznajte vso strojno opremo, programsko opremo in vire v oblaku v svojem okolju. Celovit inventar je bistven za razumevanje tveganja in izboljšanje upravljanja tarče napada.
• Izberite prava orodja za pregledovanje. Izberite orodja za pregledovanje in ocenjevanje ranljivosti, ki ustrezajo vašemu okolju, vključno s podporo za sisteme na mestu uporabe, sisteme v oblaku in hibridne sisteme.
• Vzpostavite jasno odgovornost za popravljanje/posodabljanje. Jasno določite odgovornost za odpravljanje ranljivosti med ekipami. Vzpostavite odgovornost, da težave ne zdrsnejo skozi razpoke.
• Določite pogodbe o ravni storitve (SLA). Določite roke za odpravljanje ranljivosti glede na resnost in poslovni vpliv. To pomaga zagotoviti, da se kritična tveganja obravnavajo hitro in dosledno.
• Začnite s kritičnimi ranljivostmi. Prednost dajte ranljivostim z visokim tveganjem, zlasti tistim z znanimi izkoriščanji ali visokim poslovnim vplivom. Ta pristop, ki temelji na tveganju, vam pomaga že zgodaj doseči pomemben napredek.

Ko vaš program dozoreva, lahko svoje zmogljivosti razširite z avtomatizacijo, poglobljenim obveščanjem o grožnjah in tesnejšo integracijo med orodji za varnost. Sčasoma vam to pomaga ustvariti bolj proaktiven in odporen pristop k upravljanju ranljivosti na področju kibernetske varnosti.

Rešitve Microsoftove varnosti podpirajo upravljanje ranljivosti v okoljih na mestu uporabe, okoljih v oblaku in hibridnih okoljih. Upravljanje ranljivosti Microsoft Defender pomaga zmanjšati tveganje s stalnim ocenjevanjem ranljivosti, razvrščanjem glede na tveganje in popravljanjem/posodabljanjem.

Je del platforme poenotenih varnostnih postopkov, ki povezuje upravljanje ranljivosti in izpostavljenosti z zaznavanjem groženj in odzivom na dogodek ter zagotavlja bolj prilagodljivo zaščito v vseh okoljih. To vam pomaga zmanjšati tveganje zaradi ranljivosti in ostati korak pred novimi grožnjami.